Kaj morate imeti v "potovalni lekarni"? Odgovarja specialistka urgentne medicine

Katera zdravila in pripomočke vzeti na dopust?

Specialistka urgentne medicine Špela Baznik, ki dela v ambulanti ljubljanske splošne nujne medicinske pomoči, poudarja, da moramo na počitnice v prvi vrsti vzeti vsa zdravila, ki jih potrebujemo za zdravljenje svojih kroničnih bolezni.

Imeti jih moramo pri sebi, na letalu v ročni prtljagi, ko pridemo na cilj, pa zdravila shranimo v prostor, ki ni prevroč ali premrzel - večino zdravil je treba shranjevati na sobni temperaturi. Nekatera zdravila morajo biti v hladilniku, na primer inzulin ali določene kapljice za oči, zato jih med potjo shranimo v hladilno torbo.

"Poleg kronične terapije v potovalni lekarni ne smejo manjkati obliži, gaze, povoji, trikotne rute, astro folije, škarje, pincete za odstranjevanje klopov," svetuje Baznik.

V lekarni je pred odhodom dobro kupiti tudi analgetike/antipiretike, na primer paracetamol tablete. Če potujete v kraje, kjer v bližini ni nobene lekarne, s seboj vzemite tablete proti zaprtju in proti slabosti.

Ne pozabite na sončno kremo z visokim zaščitnim faktorjem in repelent proti nadležnim insektom.

Potrebujemo zdravila proti alergijam?

Po besedah Špele Baznik je antihistaminik (na primer Loratidin tablete) nujen del vsake potovalne lekarne. Kupimo ga lahko v lekarni brez recepta.

"Oseba, ki je utrpela v preteklosti anafilaktično reakcijo, pa mora s seboj vedno nositi tudi Epipen, ki ga predpiše zdravnik," pojasnjuje Baznik.

Kaj najbolj pomaga pri bolečih pikih žuželk?

Baznik svetuje, da ob piku obada ali ose mesto pika nekaj deset sekund grejemo. Ob tem pazimo, da se ne opečemo, prav tako ne smemo greti občutljivih delov telesa, kot sta obraz ali vrat.

Če bolečina vztraja, lahko uporabimo lokalni ali peroralni analgetik, v primeru srbečice pa lokalni antihistaminik. Kasneje lahko boleč predel hladimo prek tkanine.

"Če nastane obsežna lokalna oteklina na okončinah, te držimo nad nivojem srca - roko v pestovalni ruti, nogo leže podloženo z blazino. Spremembe spremljamo."

Če ob piku žuželke doživimo alergijsko reakcijo, Baznik svetuje, da vzamemo antihistaminik - ob hujši reakciji pa se odpravimo k zdravniku. "Če po nekaj dneh še opažamo rdečino, ki se širi, povišano telesno temperaturo, je treba poiskati pomoč zdravnika," pravi Baznik.

Kaj storiti, če se opečete?

Če se opečete, zdravnica svetuje, da rano takoj začnete hladiti - najbolje s tekočo čisto hladno vodo (ne ledeno) vsaj 20 minut.

Če je opeklinska rana velika, je treba paziti, da se ne podhladimo. "Če je opečen predel obraza, vratu, prstov, spolovila in pri globokih opeklinah (nastanek mehurjev, mesnate kože, ki je ne čutimo) ali pri opeklinah dihalnih poti je nujno potreben pregled pri zdravniku," je jasna Baznik.

Proti bolečinam lahko takoj vzamemo analgetik.

Rana se je vnela. Kdaj obiskati zdravnika?

Če ste se poškodovali, rana pa se ne celi, zaudarja, iz nje mezi, koža okoli rane pa je pordela, morate po besedah specialistke obiskati zdravnika.

"Najbolj pomembno je, da vsako rano takoj po nesreči obilno spiramo s tekočo čisto vodo in za čiščenje uporabimo tudi milo. Vso umazanijo je treba iz rane odstraniti," je jasna. Nato rano sterilno pokrijete.

Če je rana velika ali pa niste prepričani, ali je treba rano zdravniško oskrbeti, obiščite zdravnika. Ne pozabite preveriti, ali ste zaščiteni proti tetanusu.

Kako ukrepati, če imate drisko?

Po podatkih NIJZ je najpogostejša zdravstvena težava dopustnikov potovalna driska, ki prizadene od 20 do 60 odstotkov potnikov. Pojavi se lahko na samem potovanju ali kmalu po vrnitvi domov.

Vzrokov je lahko več: od okužbe z mikroorganizmi, uživanja druge vrste hrane pa do potovalnega stresa.

Na dopust je po besedah Špele Baznik zato smiselno vzeti rehidracijske praške ali pa si rehidracijsko tekočino pripravimo sami. V liter prekuhane vode vmešamo štiri žličke sladkorja, polovico žličke soli in dodamo sok ene pomaranče.

Kdaj po zdravniško pomoč?

Če bruhanje in driska vztrajata sedem dni, če se pojavi povišana telesna temperatura ali pa krvava driska, morate k zdravniku.

Prav tako je obvezen zdravniški pregled, ko ne zmorete zaužiti dovolj tekočine, ko nimate dovolj urina, v primeru motenj zavesti, pretirane zaspanosti ali izčrpanosti.

"Pri otrocih bodo simptomi težjega poteka nastopili prej. Če smo v dvomu, vedno odidemo k zdravniku," je jasna specialistka.

Na urgenco, turistično ambulanto ali k zdravniku?

Na potovanje vzemite zdravstveno kartico, pri potovanjih v tujino tudi evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja in dodatno zdravstveno zavarovanje za tujino.

Na sami destinaciji preverite, ali imajo dežurno ali turistično ambulanto oziroma kje se nahaja najbližja. Prav tako preverite, kakšna je številka za klic v sili - v Evropi je enotna številka 112.

"V primerih nujnih stanj se obrnemo na pomoč v urgentni center najbližje bolnišnice ali pokličemo številko za klic v sili," pravi Baznik.

Kdaj se morate pred potovanjem cepiti?

Če potujete v odročnejše kraje, Baznik svetuje, da se prej dobro pozanimate, ali morate jemati antimalarike ali pa pred potovanjem opraviti kakšna cepljenja.

Natančen seznam obveznih in priporočljivih cepljenj najdete na spletni strani Sekcije za preventivno medicino Slovenskega zdravniškega društva Zdravi na pot in nazaj.

Več informacij lahko prejmete tudi v ambulantah za cepljenje in potovalno medicino na območnih enotah NIJZ.